Kako koristni so poslovni nasveti v času Covid situacije?

Poslovni nasvet v času Covid

“Kriza je, kriza bo! Ukrepi uničujejo gospodarstvo, več bo mrtvih zaradi ukrepov kot zaradi bolezni, ustavili smo srce in ožilje države,…” in veliko podobnih paničnih naslovov lahko danes beremo po vseh socialnih omrežjih. Nabirajo lajke in sovražne komentarje proti vsem, ki si drznejo njih ne poslušati. Ker oni vedo, oni so svetovalci podjetij in edini strokovnjaki za delovanje podjetja v vseh svetu znanih okoliščinah.

Ena zgodbica, ki mi je zadnje dneve dala precej misliti, zato sem jo spisal sem:

Pred leti je v New Yorku živel uspešen podjetnik, ki je na svoji stojnici prodajal hot doge. Posel mu je cvetel in planiral se je širiti na nove lokacije tako znotraj mesta kot po drugih mestih. Ta podjetnik je imel sina in njihovo finančno stanje mu je omogočalo, da je lahko sina poslal na najboljšo poslovno univerzo v Evropi.

Čez leto dni oče pošlje sinu pismo z vprašanjem o možnosti širitve posla. V njem oče vpraša sina: »Ti, ki se šolaš na najboljši univerzi v Evropi in tam res poučujejo največji strokovnjaki na svetu, kaj pravijo, kakšni časi prihajajo? Naj investiram v širitev posla ali ne?«

Sin odgovori: »Oče, tukaj se po hodnikih in predavalnicah govori, da prihaja hud padec gospodarstva, huda kriza. Jaz ti ne samo odsvetujem investiranje, pač pa dobro premisli, kje lahko kak dolar prihraniš, na surovinah, operativnih stroških, stroških dela,… To so trenutno najbolj pogoste téme, o katerih se pogovarjamo. Predvsem pazi, da ti ne ostajajo kakšne zaloge in odprti dolgovi, ker izdelkov ne boš mogel prodati.«

Oče prestrašen a zadovoljen, da je dobil pravo informacijo pošlje sinu pismo z prošnjo po nasvetu. »Sin, ti ki se šolaš pri najboljših strokovnjakih sveta in največjih gurujih posla, a jih lahko vprašaš, kako naj se pripravim na to krizo?

Sin mu odgovori: »Veseli so bili, da so mi lahko svetovali, ker nama želijo dobro. Tako pravijo, če si do sedaj dnevno prodal 2000 hotdogov prvo kaj lahko naredi je, da za naslednji teden naroči le 1900 hrenovk in štručk za vsak dan. In tako nadaljuj defenzivno strategijo 100 kosov manj dnevno vsak teden, dokler se situacija ne umiri.

Čez leto dni oče spet piše sinu o poslu.

Oče se sinu zahvali: »Hvala, da si me lani opozoril na krizo. Držal sem se najine strategije. In bila je odlična. Res sem vsak teden prodal manj od prejšnjega, a nobena surovina mi ni »obtičala« na zalogi. Sproti sem uspel prazniti zaloge in tako nisem ostal nikomur nič dolžan, hkrati pa sem uspel prodati vse izdelke, ki sem jih imel. Res je, da sem moral čez pol leta posel zapreti, saj prodane količine niso zadoščale za obratovanje, a nas ta kriza finančno ni zlomila. Ko se konča, ponovno zaženem. So kakšne informacije, kdaj se bo stanje normaliziralo?«

Sin očetu vrne odgovor: »Oče, tukaj poučujejo največji strokovnjaki na svetu in največji guruji posla in veliko debat je bilo o krizi, a so se zmotili. Krize ni bilo.«

Kaj bo prinesla Corona bo pokazal čas. Odločitve “na zalogo” se pogosto kažejo podobno kot veroizpoved. Odločevalec jih je sprejel in sedaj vso svojo okolico gleda kot tako, ki te odločitve potrjuje. Kot prodajna psihologija pritrjuje, se odločitve zgodijo najprej v naših glavah. Nato pa v okolju iščemo podatke, analize, strokovnjake, videe,… ki potrjujejo našo odločitev.

A pri odločitvah tudi sami pozabljamo, da jih je 80% sprejetih na podlagi “Away from” (beg od) in le 20% na podlagi “To” (K). Zaradi bega pred neko bolečino, torej zaradi strahu. Če kdaj, imamo zdaj čas narediti dobro analizo samega sebe. Kaj je tisto, kar je povzročilo mojo odločitev? Kateri strah? Je to strah pred mojim osebnim bankrotom, zaradi katerega preklinjam odločitve države, pametujem o tem, kako bo vse šlo v bankrot, napadam vse, ki mi upajo kontrirati (ipak, sem poslovni guru),…? Ali pa je morda strah pred učinkom bolezni pri meni sprožil odločitev, da se zavarujem z distanco in zahtevam le-to tudi od drugih ter jih preklinjam po socialnih omrežjih, če je kdo šel predaleč na sprehod?

Zakaj je odločitev enega bolj “prava” od odločitve drugega? Strah pred smrtjo proti strahu pred revščino. Oba strahova sta plemenita in omembe vredna. A na koncu gre le za spoznanje, da nas je strah nečesa, kar še nikoli ni bilo. In to nam je vsem enotno.

Zato dajmo glavo v zrak, se osredotočiti na svoja občutja in iščimo rešitve, ki jih prinaša nov čas.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.